IZLET NA NORVEŠKO-  OTOKI LOFOTEN

Naš zadnji izlet je bil izlet na prečudovito Norveško. Idejo sva z Iso dobili že na Laponskem. Eden izmed vodičev gre namreč vsako leto za 3 dni tja izlet, kar se nama je zdela super ideja! Kolega iz Avstrije in iz Nemčije, ki sta sem prišla z avtom, sta se prav tako navdušila, tako da smo nas je na koncu potovalo 7, z dvema avtomobiloma.

Pred odhodom smo imeli hitri sestanek kaj bi kdo rad videl in delal in večina se je strinjala, da bojo te počitnice predvsem aktivne in da bomo večinoma časa preživeli v hribih.

In smo šli... začeli smo v soboto, 21.ga ob 7h zjutraj (midve z Iso sva zaspali :) tako da se je odhod zavlekel za pol ure, ampak smo se vsaj zabavali na ta račun na poti :) ).
Vožnja je bila precej dolga, potovali smo preko Finske, Švedske in na koncu Norveške (linki: naša pot iz Ouluja, in pot po otokih lofoten  ), kamor smo prisepli po pribljižno 11 urah vožnje s krajšimi postanki. Pokrajna se je res iz države v državo precej spremenjala. Finska je bila predvsem rava, Švedska je imela hribe, na Norveškem pa so se začele gore. Presenečena sem bila kako oster prehod je bil med vsemi tremi.

Med otočje Lofotnov spadajo otoki Austvågøy, Vestvågøy, Flakstad, Moskenes ter osamljena majhna otočka Værøy in Røst. Otočje leži nad arktičnim krogom, kljub temu pa je podnebje zaradi vpliva Norveškega morja dokaj zmerno- mile zime in dokaj hladno poletje). Prvo noč smo preprali v vasici na začetku Lofotnov. Ker smo potovali izven sezone (ki se uradno začne z začetkom junija) smo za prenočišče plačali povsod skoraj polovično ceno. Še posebej smo imeli srečo z prvo kočo, kjer nam je lastnik za enako ceno dal večjo in bolj luksuzno kočo, ker so v tisti, ki smo jo mi v naprej rezervirali prenočevali delavci, ki so gradili v bližini.

Raftsundat, otok Austvagoy. Naš pogled iz terase na tradicionalne norveške rdeče koče.

Naša luksuzna rezidenca :) V kopalnici smo imeli celo masažni tuš, radio, v dnevni sobi pa veliko plazmo. Po dolgi in naporni vožnji nam je ta luksuz kar ustrezal.

Prvi sprehod okrog naše koče, ura je bila pribljižno 10 zvečer.

pogled proti soncu

Drugi dan smo štartali dokaj zgodaj in smo se odpravili na prvo pohodniško turo. Naš cilj je bila gora Digermulen, pribljižno 4 ure hoda vse skupaj. Ker je nekoliko deževalo smo si nadeli dežne plašče in se podali na pot. Hoja je bila res čudovita, sicer malo mraz, in oblačno, ampak Lofotni so značilni prav po tem. Na vrhu je celo začel malo naletavati sneg, tako da smo naredili eno gasilsko sliko, nekaj minut samo uživali  v pogledu na fjorde, nato pa se odpravili nazaj v dolino. Močan veter in dež sta naravo naredila še bolj magično in mogočno in vreme nam ni nič pokvaril lepih vtisov in navdušenja nad osvojeno goro.

Razgled na poti proti vrhu.

Značilna skulptura na enem izmed vrhov na poti do končnega cilja.

Skupinska fotka na vrhu.

Zvečer isti dan smo se odpravili z avti proti severu prvega otoka. Popoldne in večer sta bila res sončna tako da smo še toliko bolj uživali.

Veselje ob prvih sončnih žarkih.

Zrcaljenje v kristalno čisti vodi.

Nasljedni dan smo se odpravili na naslednjo turo- goro Matmora. tokratna pot je bila nekoliko daljša od prejšne in tudi nekoliko bolj zahtevna. Kljub temu, da smo štartali v suhem vremenu nas je kmalu na poti spet ujel dež in tokrat nas je res spremljal celo pot. Zanimivo je bilo in spet čisto nekaj posebnega. Imeli smo občutek kot da nismo na Zemlji, narava je bila zaradi vremenskih razmer res mogočna in divja.

Vožnja na poti do vznožja. Zelena trava, rdeče hišice in ovce.

Na sredini naše poti.

Jezero pod vrhom.

Na poti v dolino.

Za nazaj smo se ustavili v večjem mestu Svolvaer.

Tipično na Lofotnih- sušenje polenovk!

Nalednji dan smo se odpravili do konca otoka Moskenes, in sicer čisto na konec kjer se konča cesta na otoku, v mestece  Å . Tam smo spali v značilni ribiški koči "rorbuer". Na poti smo se ustavili še v Nusfjordu, mestecu Henningsvaer in uglavnem uživali v vožnji ob pogledu na fjorde, in vrhove, ki so jih ledeniki izoblikovali.

naša dva avtomobila :)

Navdušenje nad sončnimi žarki!

 Turkizne obale- v živo še lepše kot na sliki.

Nusfjord

Mavrica.

Ko smo prišli do naše ribiške koče v mestu A (ki se zaradi krogca nad A izgovori O ), nas je sprejel prijazen gospod. Rojen je bil točno v tej vasici in svoje življenje preživlja na Lofotnih in vsako leto 3 mesece na Kanarskih otokih. Letos naj bi bila po 10ih letih zoped neverjetno dobra sezona lova polenovk in ker je rekel da jih ima cel zmrzovalnik nam je dva paketa dal zastonj. Povedal nam je še recept: kuhana različica: v 4 L vode daš nekaj žlic kisa, veliko soli in 10 min kuhaš. Druga je cvrtje- pomokaš nato pa ocvreš na olju. Mi smo sprobali prvo verzijo in bilo je odlično!

Razgled iz naše terase.

Ena izmed teh hišic je bila naša.

Polenovke.

Naslednji dan je bil zoped čas za naš naslednji podvig- gora Reinenbringe. Pot je bila opisana kot zelo strma, ne priporočljiva za ljudi z višinsko boleznijo, predvsem pa s čudovitim razgledom. In tako je tudi bilo.

Naš zadnji dan smo se odločili še za eno krajšo turo do Z obale. Predvsem končni del poti do obale je bil res lep, pasle so se ovce na zeleni travi, v daljavi smo videli manjše slapove zaradi taljenja snega, morje je bilo lepe svetlo-modre barve. Za konec smo šli na ogled Reinenfjorda z ladjico.

Večer smo zaključili s kopanjem v morju (no, samo štirje so šli, ostali smo fotkali), in nazdravili na super potovanje ob obali, d aje bilo vse še bolj kičasto pa nas je spet spremljala mavrica. :)
Naslednji dan smo se ob 7h zjutraj odpravili na trajekt Moskenes-Bodo, ki je trajal 4 ure, nato pa še 9 urna vožnja domov.

Lahko bi rekla da je bilo res popolno zadnje skupno potovanje. Še bolj smo okrepili naše prijateljske vezi in na koncu smo se počutili kot ena velika družina.