Petek in soboto sem tokrat preživela na pravi šolski ekskurziji. V mestu Turku na jugu Finske je potekalo srečanje študentov dentalne medicine iz vseh univerz na Finskem: Turku, Helsinki in Oulu.
Na pot smo se odpravili v petek ob 6h in prvi postanek je bil v mestu Kokkola. To je majhno obmorsko mestece, ki oživi predvsem poleti. Ogledali smo si njihovo stomatološko kliniko.
Na finskem lahko študentje od tretjega letnika naprej med poletjem delajo kot ustni higijeniki, v 4. in 5. letniku pa kot zobozdravniki. Seveda začnejo z nakoliko lažjimi primeri, ampak delajo vse, od plombic do protetike. Študent ima svojo ordinacijo ter sestro. Presenečena sem bila nad tem, da kljub temu da je mestece zelo majhno ima klinika svojega kirurga, ki dela implantate, ortodonta, specialiste protetike...itd. Finska je glede zdravstva res dobro organizirana. Čakalna vrsta za zobozdravnika je tukaj max. do 6 mesecev in še to se zdi vsem zelo veliko.

Nadaljevali smo v mestece Pori. Pori je znan predvsem po jazz festivalu, ki poteka tukaj vsako leto junija. Letos bo glavni glasbeni gost Elton John. Festival poteka na prostem in baje je res celo mesto en sam velik oder. Pori je sicer industrijsko mestece, znano po proizvodnji piva Karhu (medved).
Vsi smo bili navdušeni nad zdravstvenim domom ki ga imajo. Predelali so veliko staro tovarno in tako ohranili njeno zunanjo podobo, notranjost pa je tako urejena, da se počutiš bolj kot v kakšnem kafiču in ne kot v zdravstvenem domu. Tudi tukaj ponujajo delo študentom med poletjem, med drugim pa je to mestece vključeno tudi v nov sistem dela študentov medicine in stomatologije, ki opravljajo svojo prakso namesto na faksu v različnih zdravstvenih domovih po JZ delu Finske. Tudi tukaj ima študent svojo ordinacijo in na tri študente so na voljo 4je profestorji- specialist protetike, ortodont, splošni zobozdravnik in kirurg. Pravi luksuz. Pori je tudi eno od mest, ki je najbolj aktivno pri osveščanju ljudi o preventivi - prirejajo razne kampanije z znanimi osebami, plakate o pravilnem ščetkanju ter prirejajo razne delavnice v vrtcih in šolah. Po ogledu klinike so nam pripravili tudi zelo dobro kosilo, navdušena sem bila nad tem, da so direktor klinike in tim stomatologov, ki nam je kliniko predstavil, sedeli z nami za mizo kot kolegi in smo se prav prijetno in sproščeno pogovarjali. Tega si doma sploh ne morem predstavljati.

kampanija z finsko hokejsko ekipo

ordinacija

Minna in jaz

Končni postanek je bil Turku. Prišli smo okrog 7h in smo imeli samo 15 min da se preoblečemo in gremo na sit-sit party. Sit-sit je ime zabave, ki v bistvu izhaja iz Švedske in jo študentje tradicionalno pripravljajo enkrat ali dvakrat na leto. Izgleda tako, da ima vsak za svojo mizo različne pijače, pravila obnašanja in pesmarico s pesmimi. Oseba, ki vodi zabavo napoveduje kaj se bo pelo, pred začetkom pa vedno nazdravimo (večina pesmi je v švedščini in tudi nadravimo po švedsko: skål ). Študentje prvih letnikov so nam stregli hrano, predjed, glavno jed in sladico. Vsaka zabava ima neko temo, naprimer naša je bila "koktelj zabava", v Ouluju je istočasno potekal sit-sit  in so imeli temo "kar si si želel postati ko si bil otrok".

Naslednji dan zjutraj smo imeli delavnice, kjer so bile za različnimi mizami različne teme, za našo smo se se pogovarjali o izmenjavah in tuji študentje smo na hitro predstavili svoje fakse. Po koncu sva se z Egle odpravili v center mesta. Dan je bil res lep in ker je to kar precej južneje od Ouluja je bila tudi klima toplejša.

mestna knjižnica

kavarna

Turku je kulturna prestolnica leta 2011 in ta naslov si res zasluži. Muzeji in galerije so na vsakem koraku. Mesto se zdi nekoliko bohemsko in čusti se privdih švedske kulture. Turku je bil včasih prestolnica Finske in v času švedske vladavine drugo največje mesto na Švedskem.

pomladno vzdušje

 Ob reki Aurajoki so zasidrane ladice, ki se poleti spremenijo v kafiče in terase, polne ljudi.

spomenik najbolj znanemu finskemu tekaču

 Paavo Nurmi je najbolj znan finski atlet, ki je osvojil 12 medalij  v teku na srednje in dolge proge v letih 1920. Podrl je skupaj 22 rekordov. Leta 1952 je na Olimpijskih igrah v Helsinkih prižgal slavnostni ogenj.

Za mojo Tinko! :)

Most, ki se je pred kratkim porušil. Vsi vici so sedaj večinoma na račun tega mostu, in tudi na naši sitsit zabavi je bila glavna nagrada v eni izmed iger delček porušenega mostu v darilni vrečki :)

prečkanje reke

napis v švedščini

prestolnica kulture 2011

mumini

Turku je zelo zanimivo mesto in mislim, da je v poletnem času še bolj atraktiven in barvit. Kljub temu pa sem vedno znova vesela, da se vračam v moj preprost, majhen in očarljiv Oulu.

Terve! Mina puhun suomea. :)
Pred minutko sem izvedela, da sem opravila začetni tečaj fisnkega jezika z oceno odlično 5 :))) wiiii :)))

:)

Nedelje v Ouluju so skoraj vedno sončne in lepe. Najlepša izmed vseh nedelj pa je bila ta vikend. Čisto spontano smo se odločili, da gremo na eno turo teka na smučeh. Na koncu se je naša tura spremenila v čudovit celodnevni izlet :)

Finci res skrbijo za urejanje in vzdreževnje vseh zunanjih površin, naprimer kolesarske proge: vse poti so zelo dobro označene, kažejo smer in kilometrino. Speljane so tako, da se čim bolj izognejo velikim cestam, skoraj cela pot od Linnanmaa kampusa, kjer živim, pa do centra vodi po gozdni potki. Poti čistijo vsak dan, jih posujejo s peskom, v primeru snega pa jih očistijo celo večkrat na dan. Tudi s progami za tek na smučeh je tako. Proge so kjlub spreminjanju vremena vedno urejene in v takih pogojih je res užitek smučati.

začetek naše poti na jezeru - smo malo "afne guncal" kot bi Vesnca rekla :)

Prvi postanek po 10 km je bil Auran Maja- to je v bistvu kot neka izhodiščna točka od koder vodijo različno dolge krožne poti za smučanje.

Postanek smo izkoristili za "kosilo" - tipične finske grill hrenovke. Vse proge za tek na smučeh imajo na 5-10 km "počivališče" kjer je vse pripravljeno za pečenje hrenovk (s katerimi so finci dobesedno obsedeni!) :)

gasilska

turo smo zaključili po slabih 25ih kilometrih

Zvečer sem bila povabljena na japonsko-italijansko večerjo, ki je bila odlična! Japonske palačinke s zeljem, suši v malo drugačni obliki(finske trgovine zahtevajo improvizacijo), italijanska špinačna pita in osvežilan jed s kus-kusom! Njami! :)

Tudi k nam počasi prihaja pomlad! Sneg je še vedno na poteh in jezerih, strehe in drevesa pa počasi dobivajo svojo barvo. Sedaj je najlepši čas za tek na smučeh, drsanje, hokej, tek in seveda- kolesarjenje! :)

Univerza v Ouluju

Pred stomatološko kliniko- moje kolo je rdeče barve, na levi.

HELSINKI

Samo enkrat se živi, tako da moraš zagrabit vsako priložnost! In nisem kaj dosti ražmišljala, ko sem izvedela da bo v Helsinkih od 10.-12.3. potekal stomatološki simpozij o implantatih- Apollonia symposium. Priložnost, da vidim prestolnico v pozni zimski preobleki in poleg tega še nakaj novega za moje stomatološke možgančke.
Odpravila sem se še s tremi puncami iz Turčije in preživele smo super vikend!

Elif in Yesim

Na pot smo se odpravile zvečer, tako da smo v Helsinke prišle zgodaj zjutraj (10 ur vožnje). Takoj smo šle na simpozij, nato pa v center. Helsinki so res super. Nimaš občutka, da si v veliki prestolnici, ker je vse tako sproščeno. Seveda je povsod veliko ljudi, ampak ni občutka utesnjenosti. Tudi ljudje so bili prijazni in odprti, kljub temu, da so nas vsi (predvsem finci) opozarjali, da so v Helsinkih res "pravi" hladni finci :)
Večer smo končale v kavarni, ob kozarcu vina in načrtovanju obiska Turčije oz. Slovenije :)

Aarikka je ena izmed najbolj znanih dizajnerskih trgovin na Finskem. Znani so po idelavi unikatnih izdelkov iz lesa (breze).

Naslednji dan sem na simpoziju srečala kolega, ki smo ga spoznali poleti na Norveškem! Občutek je bil res enkraten! Sploh se ne poznamo tako dobro, ampak v tistem trenutku se mi je zdelo, kot da je moj dolgoletni prijatelj. Med pogovorom mi je omenil, da ima tisti večer Anna vselitveno zabavo in da bi bilo super če bi prišla in jo presenetila. Spet nisem kaj dosti razmišljala in sem samo rekla ja. Po predavanjih sem kupila karto za Turku in se samo še vsedla na vlak. Med potjo sem se skoraj samo smejala. En razlog je bil ta, da se  mi je zdelo res noro kar delam, drugi pa ta, da sem se res veselila, da bom spet videla Anno in ostale! Uglavnem, presenečenje je uspelo in preživeli smo super večer! Ja, samo večer, ker sem šla ob 6h zjutraj že nazaj v Helsinke.

Kava za na pot!

Čakanje na vlak za nazaj (in tudi edina fotka ki sem jo naredila v Turkuju) :)

BRUNCH

simbol Helsinkov, morska deklica

zaledenelo morje

katedrala

Imele smo srečo in smo ravno ujele mladoporočenca!

To je bilo za prvi vtis o Helsinkih vse, sedaj pa čakam mojo Uršiko, da pride k mai na obisk in še skupaj odkrijeva kaj novega! Komaj čakam! :)

LAPONSKA

5.dan, 26/2/2011

Zadnji dan smo preživeli v Saariselki, ki je znana kot turistično letovišče, kjer lahko poskusiš safari z motornimi sanmi, smučanje, ice karting, spa in haski safari! No, ni treba dvakrat ugibati kaj sem jaz delala ta dan! :)
Ja, da razložim tole turistično letovišče- to pomeni, da je v vasici malo večja trgovina, kjer lahko kupiš hrano, poleg tega pa še ena dobro opremljena Marimekko trgovina in še nekaj kafičev, restavracija in spa center. Tako, da vse skupaj prehodiš v 5ih minutah, na smučišču pa smučaš praktično sam oz. še z dvema smučarjema na celi progi! :)

Nismo imeli ravno sreče z vremenom, bilo je bolj oblačno, vseeno pa dokaj toplo. Na safari smo se odpravili malo izven "centra". Na hitro so nam povedali kako zaustaviš in poženeš sani in potem smo bili že na poti proti  huskijem. Na ene sani je vpreženih 6 psov. Najprej sem bila voznica jaz, nato pa sva se na pol poti z Iso zamenjali. Psi so res nepredvidljivi in zelo igrivi, tako da so se na poti dogajale hecne stvari. Vožnja je prijetna in zabavna, ampak verjetno bi bilo še lepše če bi sijal sonček!

Pred odhodom so vsi psi tulili in lajali, ker so baje tako navdušeni nad vožnjo.

Na koncu so se nam pustili crkljat in božat :)



Po koncu smo se šli pogret v kočo, kjer smo dobili še palačinke! Čakalo nas je presenečenje in sicer mini kužki, stari 2 meseca! Jooj, palačinka je bila v trenutku nepomembna in smo vsi videli samo še mladičke! Bli so res luškani in ful ful crkljivi, so kar zaspal v našem naročju! :)

Jaz sem bila preveč zaposlena s crkljanjem, tako da je Isa slikala ta veseli dogodek :)

Tako, vse lepo enkrat mine in tudi mi smo se počasi odpravili domov. Preživeli smo res nepozabne dni na Laponskem, v glavi pa so se rojevali že novi plani kam in kdaj se vrnemo! :)

LAPONSKA

4. dan, 25/2/2011

Moj najljubši dan: " Tour de arctic ocean".

Da povzamem naš izlet. Prva postojanka je bila vasica Utsjoki, kjer je cerkev in stare koče, ki so služile nomadom, ki so romali mimo, da so notri prenočili. Koče so pod Unescovo zaščito. Nato smo se ustavili v najsevernejši vasi v EU, Nuorgami. Po prečkanju meje z Norveško smo ob Arktičnem oceanu nadaljevali do tipične norveške vasice Bugoynes, kjer so se najpogumnejši tudi kopali. Na Finsko smo se vrnili po krožni poti mimo vasice Naatamo.

Če bi me kdo vprašal kaj smo delali ta dan bi lahko rekla, da smo se skoraj samo vozili. Ampak vseeno, to je bil definitivno moj njaljubši dan, ki vam ga bom posredovala bolj v obliki slik, saj so besede skoraj povsem odveč.

Glasba, ki nas je spremljala tukaj.