Ups :) Malo pavze se včasih prileže, ampak ker se je toliko stvari nabralo je najbolše, da začnem spet malo bolj ažurno pisati  :)

Uglavnem, da nadaljujem s prelepo Laponsko in sicer z enim od najbolj aktivnih dni, ki smo ga preživeli v Vasatokki.

Na vrsti je 3. dan, 24/2/2011.

Ta dan ponoči smo imeli spet srečo in smo videli Auroro Borealis. V bistvu je bila napoved bolj slaba in nismo pričakovali, da se bo kaj dosti dogajalo na nebu. Kljub temu, da sama Aurora ni bila tako aktivna in je bila dokaj blede barve, je bilo vse skupaj spet nekaj posebnega. Že samo dejstvo, da smo stali sredi zaledenelega jezera, obdani samo z naravo, ima poseben čar. Najlepše od vsega je bilo, ker nikjer okrog ni nobenih luči (edina osvetljena stvar je bilo naše prenočišče, drugače pa niti ceste niso osvetljene). Tokrat me je bolj kot karkoli drugega navdušilo nebo, ki je bilo polno zvezd! Tega sploh ne znam opisati, ker česa takega sploh še nikol nisem videla! Zvezde so bile tako nekako blizu, da se je zdelo, da se jih skoraj lahko dotaknemo, tudi razporeditev je bila fascinantna, kot da bi bila ena zvezda zdraven druge. In seveda v tej popolni temi so bile še bolj bleščeče in lepe. Z nami na jezeru je bila tud manjša skupina britancev, ki so se bolje spoznali na ozvezdje. Razložili so nam malo kaj vse vidimo, med vsem sem si zapomnila Orion, seveda Mali in Veliki voz ki naj bi spadala pod ozvezdje Velikega medveda, potem je bila še ena skupina zvezd ki je bla res hecna, ampak sem pozabila ime. Baje, da se res vidi samo ob jasne vremenu in zelo temni noči! Uglavnem, karkoli je že blo vse to na nebu, je bilo res nekaj posebnega!

No,  noč nam ni pustila, da bi prav veliko spali, ampak vseeno smo se kljub kratkemu spancu zbudili polni energije in pripravljeni na nove izzive. Zjutraj smo imeli predavanje z naslovom "Theory of surviving" in nam je finec Antti (finski prevod imena Andrej) razložil vse osnove kako preživeti, če se znejdemo v divjini in pri -30°C! Ta Antti nas je res vse navdušil (no, vse punce), tako da je bil cel dan tema pogovora, fantje so bli pa ta dan malo bolj ljubosumno tiho, hehe :)
Razdelili smo se v skupine po štiri. Vsaka skupina je dobila svoja navodila z zemljevidom, GPS napravo, kompas, zvezek in kuli in smo se odpravili na "snow shoe GPS orienteering"! Da povzamem in prevedem, šli smo s takšnimi posebnimi obuvali na pohod po gozdu, kjer smo mogli s pomočjo zemljevida in GPS-a najti 10 različnih postaj. Na vsaki točki nas je čakala še posebna naloga oz. vprašanje. Aja, pozabila sem povedati, da je bila v paketu še piščalka, v primeru da bi se izgubili, bi mogli zapiskat in bi nas prišel Antti rešit! :)

hoja po gozdu (malo smo goljufali in smo občasno zavili tudi na že vhojeno pot) :)

sonček in prelepa narava

Zelo zabavno uglavnem, povrh vsega je bilo še ful lepo sončno vreme, tako da je bilo prav luštno. Na koncu smo se vsi dobili na zadnji postaji, kjer nas je čakalo kosilo. Bli smo tako zmatrani, da se nam je zdelo da jemo najboljše kosilo na svetu (bila je pa finska grill hrenovka, krompir, kruh in maslo)! Sedeli smo ob ognju na jelenovih kožuhih in jedli, pili pa smo čaj in kavo, ki sta se grela v posebnih velikih posodah kar na ognju.

Ko smo se malo okrepčali smo nadaljevali s pripravo quinzeeja! V bistvu sem prvič slišala, da kaj takega sploh obstaja, ampak tukaj je to zelo vsakdanja zadeva in se dejansko uporablja v praksi. Postopek je tak, da moaš najprej na kup zmetati sneg, s premerom vsaj 3m in višino vsaj 2m. Potem moraš počakati vsaj 3 ure, da se sneg posede skupaj. No, mi smo zmetali sneg, nato pa smo quinzee naredili na enem od sosednih kupov ki so ga za nas nametali prejšni dan. Na kratko: določiš kje hočeš imeti vhod, nato pa začneš dolbiti kup. To je kar precej mučno delo. Razlika med quinzeejem in iglujem je v tem, da je iglu iz ledu, quinzee pa samo iz snega, tako da ga res lahko narediš kjerkoli in kadarkoli. Pa res je fajn ko greš notri, ker je prav prijetno toplo. Aja, po res napornem delu skoraj tri ure nam je Antti povedal, da smo si zbrali največji kup snega in da smo naredili quinzee ki je skoraj za 5 oseb :)


Takole izglega quinzee (na jezeru!). 

 Še zadnja stvar, ki smo jo imeli v planu je bila "ice fishing". S posebno napravo smo najprej napravili luknjo v jezero. To se sliši kar enostavno, ampak glede na to da je to jezero pokrito z ledenim pokrovom, ki je zelo debel,  jo je bilo kar težko narediti!

skoraj pri koncu z vrtenjem

Ko narediš luknjo, jo najprej z lopatkico, ki spominja na žlico za sladoled očistiš in lovljenje rib se lahko začne. Palica je takšna mini in zelo žive barve, tako da jo lahko hitro najdeš, če jo slučajno kje v snegu izgubiš. Najprej nam je vse skupaj demonstriral Antti, nato pa smo probali še mi. Imeli smo srečo, saj je že  v parih minutah ribica zagrabla!

Tudi Isa je ujela eno, pri meni je pa samo "cuknla", ko pa sem jo potegnila ven je pa že ušla... Ribarjenje me je res ful navdušilo, tko da če bom kdaj živela na Finskem že sedaj vem, da bo to eden izmed mojih hobijev! :P