PINTAMO

Še eden izmed prečudovitih vikendov na Finskem! Končno se je začela sezona pohodništva, ki je tukaj eno izmed najbolj razširjenih načinov preživlanja prostega časa. Tokrat smo se odpravili z Iso in dvema francozinjama na dvodnevni izlet na SV del Finske, pribljižno 150 km iz Ouluja-v Pintamo.

Naša začetna postaja.

Od doma smo se odpravile dokaj pozno. Sedaj noči skoraj več ni, tako da se da hoditi praktično cel dan.
Pred seboj smo imele 16 km hoje, za kar smo potrebovale pribljižno 5,5 ur hoda.

Tale zemljevid je malo večji ampak vseen za prestavo koliko jezer in pohodniških poti je v okolici.

Začetek naše poti.

Jelenček

Sicer smo na začetku malo zašle, predvsem zato, ker nas je voznik avtobusa odložil na napačni postaji, ampak smo kmalu našle pravo pot.

jezero ob poti

tipična finska pokrajina

dokaz, da so tudi na finskem hribčki in ne samo ravnina

Tale gospod nas je najprej debelo gledal zakaj se štiri punce, same, z velikimi nahrbniki potikajo naokrog, nato pa nam je  prijazno pomagal.

Obe francozinji sta biologinji tako da smo se malo bolj posvetile opazovanju živalic.

Tega lepotca smo opazovale z daljnogledom (zoom 20X)

malo daljši postanek ob jezeru





zanimivo polje

na cilju

Na finskem je veliko "koč" kjer lahko pohodniki zastonj spijo, si kuhajo, zakurijo ogenj... Večinoma so kar dobro označene tudi na zemljevidu, tako da si lahko splaniraš pot koliko želiš hoditi in kje prespati. Ker še ni sezone smo bile tokrat same, poleti pa se lahko zgodi da so zasedene. Koče ni mogoče rezervirati ali kakorkoli najeti, vse je v rokah obiskovalcev... Tale naša koča je bila kar dobro opremljena, zunaj je imela tudi wc na štarbunk :) Uglavnem, res super!

Zjutraj smo si zajtrk prinesle ob reko ki je bila pribljižno 5 metrov stran od koče.

Imele smo super vreme, 100 % sonček, in baje da je bilo celo 18 °C!

Moji novi pohodniški čevlji, ki so se super obnesli!

Ob reki so bile tudi veje na katere je bil napeljan lateks, tako da si lahko z njimi ribaril. Po zajtrku smo skoraj dve uri ribarile, sicer brez uspeha, ampak vseeno, zelo sroščujoče!

naša koča

pečena koruza za kosilo

in še zadnja gasilska fotka pred odhodom...

Na poti smo si morale "zgraditi" tudi mosti za prečkanje reke.

pot domov

Pot domov smo si splanirale tako, da bomo ujele avtobus, ki naj bi štartal ob 3h. Za vsak slučaj smo bile pol ure prej na postaji. Ker je bilo vreme tako lepo nam je kar hitro minilo, malo smo se sončile, jedle itd... ampak avtobusa še kar ni bilo. Ko je bila ura 3.30 smo se nakako sprijaznile, da ga očitno ne bo in smo začele štopati. Po dve in dve, vsak par po 20 min. Začele sva midve z Iso, brez sreče, nato pa sta štopali Marie in Paulin in sta zaštopale enega moškega srednjih let. Imele smo srečo da je imel prostor za vse štiri! Res je bil hecen...najprej se je na poti ustavil na eni postojanki in nam vsem plačal kavo, hotel je, da si vsaka izbere še kaj za jest, ampak smo seveda rekle ne. Plačal je s 500 euri!!! ki sem jih prvič vidla v enem kosu :) Potem ko smo se peljale je vmes poklical še par prijateljev in jim povedal da je pobral 4 štoparke... uglavnem, očitno se je zelo zabaval. Me smo se imele prav super, njemu pa se mi zdi da smo tudi polepšale dan :)