EVA NA OBISKU

Ko je Eva napovedala obisk se mi je april zdel tako daleč. Toliko dogodkov se je vrstilo vsak teden, obveznosti na faksu, malo učenja, malo izletov in kar naenkrat je bil četrtek! Že tri dni sem slabo spala, čez dan pa me je kar razganjalo od navdušenja! Nisem si znala predstavljati kako se bosta moji dve življenji- slovensko in finsko- kar naenkrat združili. Kako bom uskladila obisk, kaj bova delale, skrbelo me je ali ji bo všeč in ali bo tudi ona navdušena nad mojim Oulujem, ali se ji bo zdel dolgočasen in pust, uglavnem milijon nepotrebnih vprašanj in teorij.

Ura je bila 15.30, ko naj bi Evin avtobus iz letališča prispel na mojo postajo. Tam sem bila že 10 minut prej in komaj sem čakala, da bo že enkrat prišla. Točno ob 15.30 sem videla kako avtobus št.19 zavija proti moji postaji. Ne vem kako sem izgledala, ampak počutila sem se, kot da čakam na oceno iz izpita :). Avtobus  se je ustavil, ljudje so začeli izstopati, jaz sem verjetno kar skakala... ampak po 3 minutah sem ugotovila da Eve ni nikjer! In ni mi preostalo drugega, kot čakanje na naslednji avtobus. Prišel je ob 15.50. Zgodba se je ponovila, z razliko da sem na koncu zagledala Evo! :)) Malo sva po žensko zavreščale, se objele in čez 5 minut sem se počutla skoraj kot doma! :)

Šli sva v stanovanje, odložili prtljago, potem pa takoj na sončka na sprehod okoli kampusa.

sprehod ob jezeru za mojim blokom

na Univerzi

Zvečer sva seveda morali nadoknadit vse za naprej in za nazaj, tako da tem za pogovore ni zmanjkalo.

V petek sva šle na sprehod po mestu in na super kosilo, zvečer pa na letališče po avto, ki smo ga najeli za naslednji dan.

najboljši losos kar sem jih jedla- HVALA EVINA MAMI! :)

Za soboto smo se odpravie na enodnevni izlet! Najprej smo hotele iti v nacionalni park Koli, nato na Švedsko, plan C pa je bila zahodna obala Finske do Jakobstada (večina prebivalstva je švedov, zato je tudi ime mesta v švedščini). Na koncu smo se odločile za plan C.

Pridružili sta se nama še Dagmar in Isabela.

Bil je čudovit dan. Prva postojanka je bilo prikupno mestece Raahe, ki ni omenjeno v Lonley planet-u ampak je po mojem mnenju vreden obiska. Bila je sobota zjutraj in mestece je bilo skoraj  povsem prazno. Sonček, lepe barvne lesene hiše, cerkvica in majhno pristanišče so nas očarali.

Raahe

prazne ulice

glavni trg kjer imajo poleti postavljeno tržnico

nastavljanje sončku

Skoraj na vsakem oknu je kakšna okrasna figurica, najpogosteje jadrnica.

ob obali

sonček je topil še zadnje ostanke zime na drevesih

muzej, odprt samo poleti

protestantska kapela

Nadaljevali smo do mesta Kalajoki, ki je priljubljena finska poletna destinacija. Tukaj je nadaljša peščena plaža, ob obali pa rdeče in rjave hišice, ki se poleti spremenijo v kavarne in prodajalne sladoleda. Mene je fasciniral ta zimsko-pomladni izgled, ki je obarval pokrajino še bolj dinamično kot je verjetno sicer.

Morje ima še vedno debel ledeni pokrov, tako da je varno hoditi po njem, kjlub temu pa se na površju že nabira voda, tako da moraš obvezno imeti gumjaste čevlje.

lovljenje rib je v tem letnem času najbolj popularno, saj ni več tako mrzlo in tudi dan je dalši

razgled na obalo

tako je, ko po štirih mesecih zime spet zagledaš nekaj kar te spominja na poletje- peščena plaža 

 razgled na dolgo obalo

Peljale smo se naprej mimo Kokkole, nato pa po prikupni stranski cesti, ki pelje preko sedmih mostov do mesteca Jakobstad (finsko: Pietarsaari). Tukaj so ohranjene lesene zgradbe iz 18. in 19. stoletja.

postanek ob poti

Od kar sem na Finskem sem videla samo zaledenela jezera, tako da  me sedaj vsaka tekoča voda navduši.

Cerkev Pedersore v Jakobstadu.

To je bila naša končna destinacija, tudi vreme se je nekoliko poslabšalo, tako da smo se odločile počasi iti nazaj proti domu. Vožnja po finskih cestah je v bistvu zelo sproščujoča in ne preveč nevarja (vsaj v primerjavi z našimi cestami). Finci so zelo strpni in počasni vozniki. Omejitve so večinoma okrog 80 do 100 km/h in kljub temu, da so ceste široke, prazne in večinoma ravne le malokdo preseže omejeno hitrost.

tipična finska pokrajina

ker nismo na poti srečale nobenega losa ali jelena smo se mogle slikati kar s cestnim znakom

Naš super avto!

Kmalu je bilo našega potovanja konec in res smo se imele super! Tudi z izposojo avtomobila smo imele srečo in pri najemu sem ugotovila, da celo finci barantajo. Namesto 100 e nam je na koncu zaračunala 60 e! :) Pa še to... liter bencina stane od 1,539 do 1,569, tako malo za primerjavo, da ne boste jamrali doma :)

Sončni zahod na poti iz letališča domov.

Zadnji dan naju je že zjutraj pričakal sonček in dan sva preživeli v mestu. Najprej sva šle na moj najljubši kraj v Ouluju- otoček Pikisaari. Navdušena sem, da tudi k nam prihaja pomlad! Tržnica se počasi seli ven, stoli in mize so že zunaj. Tudi sneg je večinoma že skopnel, ostali so le še največji kupi.

Pikisaari

tržnica

najbolj pogumni sedijo že zunaj 

rumeni dnevi v Stockamaniju- štiridnevni mega popusti

Nato sva si pogledali še Tietomaa- znenstvani muzej, kjer so prikazani razni eksperimenti, izzumi, planentarium in druge zanimive stvari za otroke in odrasle. Na športnem oddelku so razstavljene smuči finskega smučarskega skakalca Ahonena in smuči so bile Elan! Tako da...nekaj slovenskega v finskem muzeju ! :)

Za konec sva šle zvečer še na bazen in v savno, tako da sva se še malo sprostile po celem dnevu pohajkovanja.

znanstveni muzej

največji človek na svetu

Elan!! :D

sončnica

na vrhu je stolp z razgledom na mesto

bazen

Tako hitro je minilo, da se mi zdi kot da sem sanjala. Ravno toliko okusa po domu sem dobila, da sem se zavedla kaj imam doma in koliko vas pogrešam, po drugi strani pa se mi zdi še bolj pomembno, da res izkoristim vsako priložnost tukaj in uživam, ker bo še prekmalu konec.