sobota, 19. marec 2011

Tudi k nam počasi prihaja pomlad! Sneg je še vedno na poteh in jezerih, strehe in drevesa pa počasi dobivajo svojo barvo. Sedaj je najlepši čas za tek na smučeh, drsanje, hokej, tek in seveda- kolesarjenje! :)


Univerza v Ouluju

Pred stomatološko kliniko- moje kolo je rdeče barve, na levi.

sreda, 16. marec 2011

HELSINKI

Samo enkrat se živi, tako da moraš zagrabit vsako priložnost! In nisem kaj dosti ražmišljala, ko sem izvedela da bo v Helsinkih od 10.-12.3. potekal stomatološki simpozij o implantatih- Apollonia symposium. Priložnost, da vidim prestolnico v pozni zimski preobleki in poleg tega še nakaj novega za moje stomatološke možgančke.
Odpravila sem se še s tremi puncami iz Turčije in preživele smo super vikend!

Elif in Yesim
Na pot smo se odpravile zvečer, tako da smo v Helsinke prišle zgodaj zjutraj (10 ur vožnje). Takoj smo šle na simpozij, nato pa v center. Helsinki so res super. Nimaš občutka, da si v veliki prestolnici, ker je vse tako sproščeno. Seveda je povsod veliko ljudi, ampak ni občutka utesnjenosti. Tudi ljudje so bili prijazni in odprti, kljub temu, da so nas vsi (predvsem finci) opozarjali, da so v Helsinkih res "pravi" hladni finci :)
Večer smo končale v kavarni, ob kozarcu vina in načrtovanju obiska Turčije oz. Slovenije :)

Aarikka je ena izmed najbolj znanih dizajnerskih trgovin na Finskem. Znani so po idelavi unikatnih izdelkov iz lesa (breze).

Naslednji dan sem na simpoziju srečala kolega, ki smo ga spoznali poleti na Norveškem! Občutek je bil res enkraten! Sploh se ne poznamo tako dobro, ampak v tistem trenutku se mi je zdelo, kot da je moj dolgoletni prijatelj. Med pogovorom mi je omenil, da ima tisti večer Anna vselitveno zabavo in da bi bilo super če bi prišla in jo presenetila. Spet nisem kaj dosti razmišljala in sem samo rekla ja. Po predavanjih sem kupila karto za Turku in se samo še vsedla na vlak. Med potjo sem se skoraj samo smejala. En razlog je bil ta, da se  mi je zdelo res noro kar delam, drugi pa ta, da sem se res veselila, da bom spet videla Anno in ostale! Uglavnem, presenečenje je uspelo in preživeli smo super večer! Ja, samo večer, ker sem šla ob 6h zjutraj že nazaj v Helsinke.

Kava za na pot!

Čakanje na vlak za nazaj (in tudi edina fotka ki sem jo naredila v Turkuju) :)

BRUNCH

simbol Helsinkov, morska deklica

zaledenelo morje

katedrala

Imele smo srečo in smo ravno ujele mladoporočenca!


To je bilo za prvi vtis o Helsinkih vse, sedaj pa čakam mojo Uršiko, da pride k mai na obisk in še skupaj odkrijeva kaj novega! Komaj čakam! :)

torek, 15. marec 2011

LAPONSKA

5.dan, 26/2/2011

Zadnji dan smo preživeli v Saariselki, ki je znana kot turistično letovišče, kjer lahko poskusiš safari z motornimi sanmi, smučanje, ice karting, spa in haski safari! No, ni treba dvakrat ugibati kaj sem jaz delala ta dan! :)
Ja, da razložim tole turistično letovišče- to pomeni, da je v vasici malo večja trgovina, kjer lahko kupiš hrano, poleg tega pa še ena dobro opremljena Marimekko trgovina in še nekaj kafičev, restavracija in spa center. Tako, da vse skupaj prehodiš v 5ih minutah, na smučišču pa smučaš praktično sam oz. še z dvema smučarjema na celi progi! :)

Nismo imeli ravno sreče z vremenom, bilo je bolj oblačno, vseeno pa dokaj toplo. Na safari smo se odpravili malo izven "centra". Na hitro so nam povedali kako zaustaviš in poženeš sani in potem smo bili že na poti proti  huskijem. Na ene sani je vpreženih 6 psov. Najprej sem bila voznica jaz, nato pa sva se na pol poti z Iso zamenjali. Psi so res nepredvidljivi in zelo igrivi, tako da so se na poti dogajale hecne stvari. Vožnja je prijetna in zabavna, ampak verjetno bi bilo še lepše če bi sijal sonček!

Pred odhodom so vsi psi tulili in lajali, ker so baje tako navdušeni nad vožnjo.
Na koncu so se nam pustili crkljat in božat :)


Po koncu smo se šli pogret v kočo, kjer smo dobili še palačinke! Čakalo nas je presenečenje in sicer mini kužki, stari 2 meseca! Jooj, palačinka je bila v trenutku nepomembna in smo vsi videli samo še mladičke! Bli so res luškani in ful ful crkljivi, so kar zaspal v našem naročju! :)
Jaz sem bila preveč zaposlena s crkljanjem, tako da je Isa slikala ta veseli dogodek :)

Tako, vse lepo enkrat mine in tudi mi smo se počasi odpravili domov. Preživeli smo res nepozabne dni na Laponskem, v glavi pa so se rojevali že novi plani kam in kdaj se vrnemo! :)
LAPONSKA

4. dan, 25/2/2011

Moj najljubši dan: " Tour de arctic ocean".

Da povzamem naš izlet. Prva postojanka je bila vasica Utsjoki, kjer je cerkev in stare koče, ki so služile nomadom, ki so romali mimo, da so notri prenočili. Koče so pod Unescovo zaščito. Nato smo se ustavili v najsevernejši vasi v EU, Nuorgami. Po prečkanju meje z Norveško smo ob Arktičnem oceanu nadaljevali do tipične norveške vasice Bugoynes, kjer so se najpogumnejši tudi kopali. Na Finsko smo se vrnili po krožni poti mimo vasice Naatamo.

Če bi me kdo vprašal kaj smo delali ta dan bi lahko rekla, da smo se skoraj samo vozili. Ampak vseeno, to je bil definitivno moj njaljubši dan, ki vam ga bom posredovala bolj v obliki slik, saj so besede skoraj povsem odveč.

Glasba, ki nas je spremljala tukaj.



ponedeljek, 14. marec 2011

Ups :) Malo pavze se včasih prileže, ampak ker se je toliko stvari nabralo je najbolše, da začnem spet malo bolj ažurno pisati  :)

Uglavnem, da nadaljujem s prelepo Laponsko in sicer z enim od najbolj aktivnih dni, ki smo ga preživeli v Vasatokki.

Na vrsti je 3. dan, 24/2/2011.

Ta dan ponoči smo imeli spet srečo in smo videli Auroro Borealis. V bistvu je bila napoved bolj slaba in nismo pričakovali, da se bo kaj dosti dogajalo na nebu. Kljub temu, da sama Aurora ni bila tako aktivna in je bila dokaj blede barve, je bilo vse skupaj spet nekaj posebnega. Že samo dejstvo, da smo stali sredi zaledenelega jezera, obdani samo z naravo, ima poseben čar. Najlepše od vsega je bilo, ker nikjer okrog ni nobenih luči (edina osvetljena stvar je bilo naše prenočišče, drugače pa niti ceste niso osvetljene). Tokrat me je bolj kot karkoli drugega navdušilo nebo, ki je bilo polno zvezd! Tega sploh ne znam opisati, ker česa takega sploh še nikol nisem videla! Zvezde so bile tako nekako blizu, da se je zdelo, da se jih skoraj lahko dotaknemo, tudi razporeditev je bila fascinantna, kot da bi bila ena zvezda zdraven druge. In seveda v tej popolni temi so bile še bolj bleščeče in lepe. Z nami na jezeru je bila tud manjša skupina britancev, ki so se bolje spoznali na ozvezdje. Razložili so nam malo kaj vse vidimo, med vsem sem si zapomnila Orion, seveda Mali in Veliki voz ki naj bi spadala pod ozvezdje Velikega medveda, potem je bila še ena skupina zvezd ki je bla res hecna, ampak sem pozabila ime. Baje, da se res vidi samo ob jasne vremenu in zelo temni noči! Uglavnem, karkoli je že blo vse to na nebu, je bilo res nekaj posebnega!

No,  noč nam ni pustila, da bi prav veliko spali, ampak vseeno smo se kljub kratkemu spancu zbudili polni energije in pripravljeni na nove izzive. Zjutraj smo imeli predavanje z naslovom "Theory of surviving" in nam je finec Antti (finski prevod imena Andrej) razložil vse osnove kako preživeti, če se znejdemo v divjini in pri -30°C! Ta Antti nas je res vse navdušil (no, vse punce), tako da je bil cel dan tema pogovora, fantje so bli pa ta dan malo bolj ljubosumno tiho, hehe :)
Razdelili smo se v skupine po štiri. Vsaka skupina je dobila svoja navodila z zemljevidom, GPS napravo, kompas, zvezek in kuli in smo se odpravili na "snow shoe GPS orienteering"! Da povzamem in prevedem, šli smo s takšnimi posebnimi obuvali na pohod po gozdu, kjer smo mogli s pomočjo zemljevida in GPS-a najti 10 različnih postaj. Na vsaki točki nas je čakala še posebna naloga oz. vprašanje. Aja, pozabila sem povedati, da je bila v paketu še piščalka, v primeru da bi se izgubili, bi mogli zapiskat in bi nas prišel Antti rešit! :)

hoja po gozdu (malo smo goljufali in smo občasno zavili tudi na že vhojeno pot) :)


sonček in prelepa narava
Zelo zabavno uglavnem, povrh vsega je bilo še ful lepo sončno vreme, tako da je bilo prav luštno. Na koncu smo se vsi dobili na zadnji postaji, kjer nas je čakalo kosilo. Bli smo tako zmatrani, da se nam je zdelo da jemo najboljše kosilo na svetu (bila je pa finska grill hrenovka, krompir, kruh in maslo)! Sedeli smo ob ognju na jelenovih kožuhih in jedli, pili pa smo čaj in kavo, ki sta se grela v posebnih velikih posodah kar na ognju.

Ko smo se malo okrepčali smo nadaljevali s pripravo quinzeeja! V bistvu sem prvič slišala, da kaj takega sploh obstaja, ampak tukaj je to zelo vsakdanja zadeva in se dejansko uporablja v praksi. Postopek je tak, da moaš najprej na kup zmetati sneg, s premerom vsaj 3m in višino vsaj 2m. Potem moraš počakati vsaj 3 ure, da se sneg posede skupaj. No, mi smo zmetali sneg, nato pa smo quinzee naredili na enem od sosednih kupov ki so ga za nas nametali prejšni dan. Na kratko: določiš kje hočeš imeti vhod, nato pa začneš dolbiti kup. To je kar precej mučno delo. Razlika med quinzeejem in iglujem je v tem, da je iglu iz ledu, quinzee pa samo iz snega, tako da ga res lahko narediš kjerkoli in kadarkoli. Pa res je fajn ko greš notri, ker je prav prijetno toplo. Aja, po res napornem delu skoraj tri ure nam je Antti povedal, da smo si zbrali največji kup snega in da smo naredili quinzee ki je skoraj za 5 oseb :)

Takole izglega quinzee (na jezeru!). 
 Še zadnja stvar, ki smo jo imeli v planu je bila "ice fishing". S posebno napravo smo najprej napravili luknjo v jezero. To se sliši kar enostavno, ampak glede na to da je to jezero pokrito z ledenim pokrovom, ki je zelo debel,  jo je bilo kar težko narediti!
skoraj pri koncu z vrtenjem
Ko narediš luknjo, jo najprej z lopatkico, ki spominja na žlico za sladoled očistiš in lovljenje rib se lahko začne. Palica je takšna mini in zelo žive barve, tako da jo lahko hitro najdeš, če jo slučajno kje v snegu izgubiš. Najprej nam je vse skupaj demonstriral Antti, nato pa smo probali še mi. Imeli smo srečo, saj je že  v parih minutah ribica zagrabla!



Tudi Isa je ujela eno, pri meni je pa samo "cuknla", ko pa sem jo potegnila ven je pa že ušla... Ribarjenje me je res ful navdušilo, tko da če bom kdaj živela na Finskem že sedaj vem, da bo to eden izmed mojih hobijev! :P

sobota, 5. marec 2011

LAPONSKA

2. dan, 23/2/2011


Nastanjeni smo bili v Vasatokki, to je nekakšen mladinski dom (oz. hostel) ob jezeru  Muddusjärvi in pripada "občini" Inari (zemljevid: http://maps.google.com/maps?ll=64.862556,26.30896&z=5&t=h&hl=sl ), (600 km oddaljen od Ouluja). Ta dom je bil včasih dom za sirote (po vojni z Rusi), sedaj pa je namenjen prenočisču za turiste. Ima več koč in savno, ne manjka niti luknja v jezeru za "ice hole swimming". In to je to. Okrog ni nič, najbljižja trgovina je oddaljena 10 km. Tukaj sem prvič v življenju "slišala" popolno tišino. Res neverjetno!

luknja v jezeru za ice-hole swimming


 Po zajtrku smo se odpravili na turo s smučmi. Pot je vodila po gozdu, med drevesi in blo je res lepo. Imeli smo srečo z vremenom, saj nas je skos spremljal sonček!
Srečanje z drugimi smučarji in počitek na jezeru.
Po smučanju smo šli na kosilo, nato pa smo se odpravili na farmo, kjer rejijo jelenčke! V bistvu je vzreja jelenov tukaj ena izmed najbolj razširjenih panog. Farmo ima v lasti družina, ki pripada avtohtonemu prebivalstvu imenovanemu Sami. Sami so prebivalci Laponske (oz. pravilno je Sapmi oz. Sami country). Na finskem obstajajo 3 skupine Inari Sami, North Sami in Skolt Sami. Vsi imajo svoj jezik in zanimivo je, da so si jeziki med sabo različni in se med sabo ne razumejo. Med drugim je njihov uradni jezik tudi finščina. Vsaka skupina samijev ima svoje tradicionalne obleke, ki so narejene na enak način, razlikujejo se bolj po detajlih...npr. nekje se kikla konča z volančki rdeče barve, drugje je druga barvna kombinacija brez volančkov... itd. Imajo tudi tradicionalne kape, rokavice, obutev in nakit. Predvsem me je navdušlo pri Samijih to, da je to zelo živa kultura. Zase pravijo, da je njihovo obdobje sedaj v razcvetu, kar je v današnjem času res neverjetno. Veliko je mladih, ki želijo ostati doma in živeti kot pravi Samiji. So pa tudi taki, ki grejo v večja mesta kot so Helsinki, Oulu, predvsem zaradi izobraževanja, ampak še vedno ohranjajo svoj jezik in so tudi v večjih mestih kulturna združenja, kjer se redno srečujejo.

Samiji imajo tudi svojo tradicionalno glasbo: petje, ki se imenuje Yoik (joik). V originalu se je pelo a cappella, sedaj pa se dodajajo tudi razni inštrumenti. Yoik-anje v bistvu  nima besedila, ampak pevec samo izvaja neke posebne glasove s posebno tehniko petja. http://www.youtube.com/watch?v=Qq3WEB_DTO8 ! Upam da vam bo všeč :)



vožnja z jelenčki- po koncu smo vsi dobili uradno vozniško dovoljenje da se lahko sami peljemo z jeleni, večjavno 5 let :D

čaj in domači piškoti v tradicionalni Sami leseni hišici

Lahko smo tud sami malo nahranli jelenčke :)

torek, 1. marec 2011

POLARNI SIJ

Aurora Borealis. Tretjič. Vsakič me tako prevzame, da sem čisto brez besed in vsakič jo hočem deliti z vami! Uglavnem ...danes sem imela res naporen dan na kliniki in sem se ravno odpravljala malo zadremat nato pa učit. Potem pa kar naenkrat pribrzi Isa in reče samo dve besedi: Aurora, Aurora! :) OK..2 sekunde in sem že tekla proti jezeru!

In potem se je začel spektakel! Tokrat je bila najmočnejša, kar sem jih videla... razprostirala se je po celem nebu, nad nami, za nami, pred nami, ... sploh nismo vedeli kam naj se obrnemo! In danes se je tudi premikala... ko bereš literaturo o polarnem siju vedno omenjsjo, da pleše po obzorju...in danes je bilo res tako! Premikala se je hitro, nato je na enem mestu zbledela, potem se spet prikazala drugje, se vrtinčila, plapolala in se zvijala. In spreminjala je barve, od bele, zelene in celo utrinki rdeče.

Ko smo gledali v nebo smo se med sabo pogovarjali kaj nam Aurora predstavlja.
Ena ideja je bila, da zgleda kot da je v nebesih disco :) . Potem so se občasno pojavili močni svetli brzajoči utrinki  in je zgledalo kot da je duhec v zavesi in pleše na nebu. Za romantike je predstavlala ljubezen. No, ena izmed razlag je bila tudi ta, da izgleda kot mrtve duše, ki so v nebesih in nam mahajo na zemljo in sporočajo, da je "zgoraj" res lepo :)
Na koncu smo se pa vsi strinjali, da kljub temu, da je fizikalno čisto razložljiv pojav, je za nas Aurora nekaj misterioznega in sinonim za pozitivno energijo, v kakršnikoli obliki že.

Aja, pa mislim da je to znak, da se je prikazala ravno ko sem se hotela začeti učit :)