ponedeljek, 11. april 2011

EVA NA OBISKU

Ko je Eva napovedala obisk se mi je april zdel tako daleč. Toliko dogodkov se je vrstilo vsak teden, obveznosti na faksu, malo učenja, malo izletov in kar naenkrat je bil četrtek! Že tri dni sem slabo spala, čez dan pa me je kar razganjalo od navdušenja! Nisem si znala predstavljati kako se bosta moji dve življenji- slovensko in finsko- kar naenkrat združili. Kako bom uskladila obisk, kaj bova delale, skrbelo me je ali ji bo všeč in ali bo tudi ona navdušena nad mojim Oulujem, ali se ji bo zdel dolgočasen in pust, uglavnem milijon nepotrebnih vprašanj in teorij.

Ura je bila 15.30, ko naj bi Evin avtobus iz letališča prispel na mojo postajo. Tam sem bila že 10 minut prej in komaj sem čakala, da bo že enkrat prišla. Točno ob 15.30 sem videla kako avtobus št.19 zavija proti moji postaji. Ne vem kako sem izgledala, ampak počutila sem se, kot da čakam na oceno iz izpita :). Avtobus  se je ustavil, ljudje so začeli izstopati, jaz sem verjetno kar skakala... ampak po 3 minutah sem ugotovila da Eve ni nikjer! In ni mi preostalo drugega, kot čakanje na naslednji avtobus. Prišel je ob 15.50. Zgodba se je ponovila, z razliko da sem na koncu zagledala Evo! :)) Malo sva po žensko zavreščale, se objele in čez 5 minut sem se počutla skoraj kot doma! :)
Šli sva v stanovanje, odložili prtljago, potem pa takoj na sončka na sprehod okoli kampusa.


sprehod ob jezeru za mojim blokom


na Univerzi


Zvečer sva seveda morali nadoknadit vse za naprej in za nazaj, tako da tem za pogovore ni zmanjkalo.

V petek sva šle na sprehod po mestu in na super kosilo, zvečer pa na letališče po avto, ki smo ga najeli za naslednji dan.

najboljši losos kar sem jih jedla- HVALA EVINA MAMI! :)
Za soboto smo se odpravie na enodnevni izlet! Najprej smo hotele iti v nacionalni park Koli, nato na Švedsko, plan C pa je bila zahodna obala Finske do Jakobstada (večina prebivalstva je švedov, zato je tudi ime mesta v švedščini). Na koncu smo se odločile za plan C.
Pridružili sta se nama še Dagmar in Isabela.

Bil je čudovit dan. Prva postojanka je bilo prikupno mestece Raahe, ki ni omenjeno v Lonley planet-u ampak je po mojem mnenju vreden obiska. Bila je sobota zjutraj in mestece je bilo skoraj  povsem prazno. Sonček, lepe barvne lesene hiše, cerkvica in majhno pristanišče so nas očarali.


Raahe

prazne ulice

glavni trg kjer imajo poleti postavljeno tržnico

nastavljanje sončku

Skoraj na vsakem oknu je kakšna okrasna figurica, najpogosteje jadrnica.

ob obali

sonček je topil še zadnje ostanke zime na drevesih

muzej, odprt samo poleti

protestantska kapela
Nadaljevali smo do mesta Kalajoki, ki je priljubljena finska poletna destinacija. Tukaj je nadaljša peščena plaža, ob obali pa rdeče in rjave hišice, ki se poleti spremenijo v kavarne in prodajalne sladoleda. Mene je fasciniral ta zimsko-pomladni izgled, ki je obarval pokrajino še bolj dinamično kot je verjetno sicer.

Morje ima še vedno debel ledeni pokrov, tako da je varno hoditi po njem, kjlub temu pa se na površju že nabira voda, tako da moraš obvezno imeti gumjaste čevlje.

lovljenje rib je v tem letnem času najbolj popularno, saj ni več tako mrzlo in tudi dan je dalši

razgled na obalo

tako je, ko po štirih mesecih zime spet zagledaš nekaj kar te spominja na poletje- peščena plaža 

 razgled na dolgo obalo

Peljale smo se naprej mimo Kokkole, nato pa po prikupni stranski cesti, ki pelje preko sedmih mostov do mesteca Jakobstad (finsko: Pietarsaari). Tukaj so ohranjene lesene zgradbe iz 18. in 19. stoletja.

postanek ob poti

Od kar sem na Finskem sem videla samo zaledenela jezera, tako da  me sedaj vsaka tekoča voda navduši.

Cerkev Pedersore v Jakobstadu.
To je bila naša končna destinacija, tudi vreme se je nekoliko poslabšalo, tako da smo se odločile počasi iti nazaj proti domu. Vožnja po finskih cestah je v bistvu zelo sproščujoča in ne preveč nevarja (vsaj v primerjavi z našimi cestami). Finci so zelo strpni in počasni vozniki. Omejitve so večinoma okrog 80 do 100 km/h in kljub temu, da so ceste široke, prazne in večinoma ravne le malokdo preseže omejeno hitrost.

tipična finska pokrajina


ker nismo na poti srečale nobenega losa ali jelena smo se mogle slikati kar s cestnim znakom

Naš super avto!

Kmalu je bilo našega potovanja konec in res smo se imele super! Tudi z izposojo avtomobila smo imele srečo in pri najemu sem ugotovila, da celo finci barantajo. Namesto 100 e nam je na koncu zaračunala 60 e! :) Pa še to... liter bencina stane od 1,539 do 1,569, tako malo za primerjavo, da ne boste jamrali doma :)

Sončni zahod na poti iz letališča domov.

Zadnji dan naju je že zjutraj pričakal sonček in dan sva preživeli v mestu. Najprej sva šle na moj najljubši kraj v Ouluju- otoček Pikisaari. Navdušena sem, da tudi k nam prihaja pomlad! Tržnica se počasi seli ven, stoli in mize so že zunaj. Tudi sneg je večinoma že skopnel, ostali so le še največji kupi.
Pikisaari



tržnica

najbolj pogumni sedijo že zunaj 




rumeni dnevi v Stockamaniju- štiridnevni mega popusti
Nato sva si pogledali še Tietomaa- znenstvani muzej, kjer so prikazani razni eksperimenti, izzumi, planentarium in druge zanimive stvari za otroke in odrasle. Na športnem oddelku so razstavljene smuči finskega smučarskega skakalca Ahonena in smuči so bile Elan! Tako da...nekaj slovenskega v finskem muzeju ! :)

Za konec sva šle zvečer še na bazen in v savno, tako da sva se še malo sprostile po celem dnevu pohajkovanja.

znanstveni muzej

največji človek na svetu


Elan!! :D

sončnica

na vrhu je stolp z razgledom na mesto

bazen
Tako hitro je minilo, da se mi zdi kot da sem sanjala. Ravno toliko okusa po domu sem dobila, da sem se zavedla kaj imam doma in koliko vas pogrešam, po drugi strani pa se mi zdi še bolj pomembno, da res izkoristim vsako priložnost tukaj in uživam, ker bo še prekmalu konec.

petek, 1. april 2011



UTRINKI


V Ouluju je res veliko mladih družin  in tole je eno izmed prevoznik sredstev za srečne otroke :)


Gospa  na sliki ni v kopalkah zato, ker je tako navdušena nad tem, da prihaja poletje, ampak je ena izmed fink, ki gre vsak dan plavati v ledeno mrzlo vodo, ker pravi da jo to poživlja in ohranja mladostno!

Tudi pri nas se počasi začenja čas učenja in izpitov.... to je knjižnica na naši Univerzi, ki je odprta do 23h . Tukaj je povsem običajno, da imajo študenti KLJUČE vhodnih vrat na faksu, tako da lahko delajo projekte, se učijo, itd. pozno v noč in med vikendi. Ja, ena redklih držav, kjer še verjamejo v dobro ljudi in jim zaupajo. Zanimivo je tudi naprimer to, da na Finskem (predvsem na podeželju, kjer je zelo malo prebivalcev) pred vhodna vrata postavijo metlo, kar pomeni da ni nikogar doma. Vrata pustijo odklenjena, tako da morebitni gostje lahko počakajo na ostale notri in ne pred vrati na mrzlem.

 
Laboratorij s fantomi. Na umetnih čeljustih delamo splinte in zdravimo parodontalno bolezen :)

 Mami, ta je taka kot tiste tvoje sadne košarice iz Merkatorja, tko da jo še enkrat spečem ko pridem nazaj :)  

nedelja, 27. marec 2011

Petek in soboto sem tokrat preživela na pravi šolski ekskurziji. V mestu Turku na jugu Finske je potekalo srečanje študentov dentalne medicine iz vseh univerz na Finskem: Turku, Helsinki in Oulu.
Na pot smo se odpravili v petek ob 6h in prvi postanek je bil v mestu Kokkola. To je majhno obmorsko mestece, ki oživi predvsem poleti. Ogledali smo si njihovo stomatološko kliniko.
Na finskem lahko študentje od tretjega letnika naprej med poletjem delajo kot ustni higijeniki, v 4. in 5. letniku pa kot zobozdravniki. Seveda začnejo z nakoliko lažjimi primeri, ampak delajo vse, od plombic do protetike. Študent ima svojo ordinacijo ter sestro. Presenečena sem bila nad tem, da kljub temu da je mestece zelo majhno ima klinika svojega kirurga, ki dela implantate, ortodonta, specialiste protetike...itd. Finska je glede zdravstva res dobro organizirana. Čakalna vrsta za zobozdravnika je tukaj max. do 6 mesecev in še to se zdi vsem zelo veliko.

Nadaljevali smo v mestece Pori. Pori je znan predvsem po jazz festivalu, ki poteka tukaj vsako leto junija. Letos bo glavni glasbeni gost Elton John. Festival poteka na prostem in baje je res celo mesto en sam velik oder. Pori je sicer industrijsko mestece, znano po proizvodnji piva Karhu (medved).
Vsi smo bili navdušeni nad zdravstvenim domom ki ga imajo. Predelali so veliko staro tovarno in tako ohranili njeno zunanjo podobo, notranjost pa je tako urejena, da se počutiš bolj kot v kakšnem kafiču in ne kot v zdravstvenem domu. Tudi tukaj ponujajo delo študentom med poletjem, med drugim pa je to mestece vključeno tudi v nov sistem dela študentov medicine in stomatologije, ki opravljajo svojo prakso namesto na faksu v različnih zdravstvenih domovih po JZ delu Finske. Tudi tukaj ima študent svojo ordinacijo in na tri študente so na voljo 4je profestorji- specialist protetike, ortodont, splošni zobozdravnik in kirurg. Pravi luksuz. Pori je tudi eno od mest, ki je najbolj aktivno pri osveščanju ljudi o preventivi - prirejajo razne kampanije z znanimi osebami, plakate o pravilnem ščetkanju ter prirejajo razne delavnice v vrtcih in šolah. Po ogledu klinike so nam pripravili tudi zelo dobro kosilo, navdušena sem bila nad tem, da so direktor klinike in tim stomatologov, ki nam je kliniko predstavil, sedeli z nami za mizo kot kolegi in smo se prav prijetno in sproščeno pogovarjali. Tega si doma sploh ne morem predstavljati.

kampanija z finsko hokejsko ekipo

ordinacija

Minna in jaz

Končni postanek je bil Turku. Prišli smo okrog 7h in smo imeli samo 15 min da se preoblečemo in gremo na sit-sit party. Sit-sit je ime zabave, ki v bistvu izhaja iz Švedske in jo študentje tradicionalno pripravljajo enkrat ali dvakrat na leto. Izgleda tako, da ima vsak za svojo mizo različne pijače, pravila obnašanja in pesmarico s pesmimi. Oseba, ki vodi zabavo napoveduje kaj se bo pelo, pred začetkom pa vedno nazdravimo (večina pesmi je v švedščini in tudi nadravimo po švedsko: skål ). Študentje prvih letnikov so nam stregli hrano, predjed, glavno jed in sladico. Vsaka zabava ima neko temo, naprimer naša je bila "koktelj zabava", v Ouluju je istočasno potekal sit-sit  in so imeli temo "kar si si želel postati ko si bil otrok".

Naslednji dan zjutraj smo imeli delavnice, kjer so bile za različnimi mizami različne teme, za našo smo se se pogovarjali o izmenjavah in tuji študentje smo na hitro predstavili svoje fakse. Po koncu sva se z Egle odpravili v center mesta. Dan je bil res lep in ker je to kar precej južneje od Ouluja je bila tudi klima toplejša.
mestna knjižnica

kavarna
Turku je kulturna prestolnica leta 2011 in ta naslov si res zasluži. Muzeji in galerije so na vsakem koraku. Mesto se zdi nekoliko bohemsko in čusti se privdih švedske kulture. Turku je bil včasih prestolnica Finske in v času švedske vladavine drugo največje mesto na Švedskem.

pomladno vzdušje


 Ob reki Aurajoki so zasidrane ladice, ki se poleti spremenijo v kafiče in terase, polne ljudi.
spomenik najbolj znanemu finskemu tekaču
 Paavo Nurmi je najbolj znan finski atlet, ki je osvojil 12 medalij  v teku na srednje in dolge proge v letih 1920. Podrl je skupaj 22 rekordov. Leta 1952 je na Olimpijskih igrah v Helsinkih prižgal slavnostni ogenj.


Za mojo Tinko! :)

Most, ki se je pred kratkim porušil. Vsi vici so sedaj večinoma na račun tega mostu, in tudi na naši sitsit zabavi je bila glavna nagrada v eni izmed iger delček porušenega mostu v darilni vrečki :)

prečkanje reke

napis v švedščini



prestolnica kulture 2011

mumini



Turku je zelo zanimivo mesto in mislim, da je v poletnem času še bolj atraktiven in barvit. Kljub temu pa sem vedno znova vesela, da se vračam v moj preprost, majhen in očarljiv Oulu.

četrtek, 24. marec 2011

Terve! Mina puhun suomea. :)
Pred minutko sem izvedela, da sem opravila začetni tečaj fisnkega jezika z oceno odlično 5 :))) wiiii :)))
:)
Nedelje v Ouluju so skoraj vedno sončne in lepe. Najlepša izmed vseh nedelj pa je bila ta vikend. Čisto spontano smo se odločili, da gremo na eno turo teka na smučeh. Na koncu se je naša tura spremenila v čudovit celodnevni izlet :)

Finci res skrbijo za urejanje in vzdreževnje vseh zunanjih površin, naprimer kolesarske proge: vse poti so zelo dobro označene, kažejo smer in kilometrino. Speljane so tako, da se čim bolj izognejo velikim cestam, skoraj cela pot od Linnanmaa kampusa, kjer živim, pa do centra vodi po gozdni potki. Poti čistijo vsak dan, jih posujejo s peskom, v primeru snega pa jih očistijo celo večkrat na dan. Tudi s progami za tek na smučeh je tako. Proge so kjlub spreminjanju vremena vedno urejene in v takih pogojih je res užitek smučati.

začetek naše poti na jezeru - smo malo "afne guncal" kot bi Vesnca rekla :)

Prvi postanek po 10 km je bil Auran Maja- to je v bistvu kot neka izhodiščna točka od koder vodijo različno dolge krožne poti za smučanje.

Postanek smo izkoristili za "kosilo" - tipične finske grill hrenovke. Vse proge za tek na smučeh imajo na 5-10 km "počivališče" kjer je vse pripravljeno za pečenje hrenovk (s katerimi so finci dobesedno obsedeni!) :)

gasilska

turo smo zaključili po slabih 25ih kilometrih


Zvečer sem bila povabljena na japonsko-italijansko večerjo, ki je bila odlična! Japonske palačinke s zeljem, suši v malo drugačni obliki(finske trgovine zahtevajo improvizacijo), italijanska špinačna pita in osvežilan jed s kus-kusom! Njami! :)